Družinska fotografija je meni zelo drag del poklica fotografa. Na fotografiranjih je vedno znova kaj novega in zanimivega. Včasih je v pripravi fotografije z otroci napeto, drugič spet smešno, tretjič pa otroci kar letijo okoli mene in so oni tisti, ki vodijo fotografiranje. Kakorkoli že me je družinskega fotografiranja najbolje naučil moj par mesecev star sin Lan. Skoraj vsak plan, ki sem ga imel z njim se je vsaj malo spremenil, ker se je on odločil tako. Takoj, ko sem se naučil, da je tako prav in da se moram tudi na domačih družinskih fotografiranjih prilagajati so stvari stekle veliko bolje :) Sem pa opazil, da sem tudi na poročnih fotografiranjih postal dosti bolj pozoren na detajle in da sem dosti izkušenj iz družinskega fotografiranja prenesel na poroke.

Družinska fotografija skozi objektiv poročnega fotografa

Fotografiranje poroke zna biti dolgo in naporno prav tako pa je tudi izredno veselo in hvaležno. Po navadi se na porokah ves čas kam mudi in nikoli ni dosti časa za vse ideje, ki jih ima fotograf. Družinska fotografiranja pa znajo biti pravo nasprotje hitenju na porokah. To pa predvsem zato, ker smo lahko sami in si najdemo kraj kjer se lahko vsi sprostimo. Ob tem pa si seveda lahko za fotografiranje vzamemo kolikor hočemo časa in zato ob fotografiranju 100% uživamo.

Družinska fotografija mora vedno znova prikazati otroško veselje in povezanost družine. Ravno zato jaz vedno pri družinskem fotografiranju stremim k spontanosti. V tistih trenutkih si želim, da otroci pozabijo name ali pa me sprejmejo za svojega, ker le tako bodo sproščeni in iskreni! Seveda pa veliko dela morajo opraviti tudi starši, ki jim otroci najbolj zaupajo. Lahko mi verjamete, da je tako najbolje, ker če imate kaj s čemer ste zaposleni med fotografiranjem potem mislite na to in ne na tista klasična vprašanja ko imamo pred seboj objektiv.

Kot poročni fotograf sem se veliko naučil tudi med ustvarjanjem družinskih spominov
poročni fotograf

Tako družinsko kot poročno fotografiranje jaz jemljem kot poslanstvo. Če jaz opravim dobro delo kot poročni fotograf to pomeni, da bo par imel lepe spomine za vedno shranjene v njuni poročni fotoknjigi. Enako je tudi pri družinskem fotografiranju. Če znam ujeti dogodke, ki v tistem trenutku kar najbolje opišejo družino pred menoj bom za njih ujel trenutek v času, ki je enkraten in neponovljiv! V času, ko sem poročni fotografiji dodal tudi družinsko fotografijo pa sem se naučil ravno tega, da majhni trenutki dostikrat poklonijo velike spomine. Zato sem kot poročni fotograf pozoren na majhne detajle, ki poročni par opišejo na njun oseben in intimen način. Ne glede ali je to poročna ali družinska fotografija moje poslanstvo je, da ujamem trenutke veselja in jih shranim za vedno.

Poročna fotografija mora biti osebna, ker vsak par ima svojo zgodbo

Pred sedmimi leti sem začel s svojim brandom poročne fotografije: Goran VK wedding. V vsem tem času sem največ sodeloval z Milanom in iz najinega sodelovanja se je rodila SATUARA. Poročna fotografija naju je povezala do te mere, da na vsaki poroki pripovedujeva novo zgodbo na najin način. Naučila pa sva se, da je najpomembnejše poslušati. Poslušati nevesto. Poslušati ženina. Poslušati njune želje, razumeti njuna pričakovanja in jima nato ponuditi nekaj več, nekaj kar še sama nista vedela, da si želita. To lahko striva le če sva popolnoma osebna, če se s parom poveževa do te mere, da se že spoprijateljimo. Šele iz te točke lahko potem začnemo graditi uspešno vizualno poročno zgodbo, ki bo poročni par spremljala za vedno. Res sva vesela in ponosna, da naju tolikokrat izbereta za svoja poročna fotografa in da lahko vedno znova svoje znanje uporabiva za osrečevanje drugih.

Zakaj analogna fotografija pri fotografiranju moje družine in kako mi je ta odprla oči

Vsi iz moje generacije se spomnimo časov, ko smo s starši šli na dopust in so starši imeli s seboj analogne fotoaparate. To so bili časi, ko je vsaka fotografija bila pomembna in za vsako fotografijo smo pozorno določili lokacijo in pozo vsakega družinskega člana. Še vseeno pa je bilo zaradi nepoznavanja tehnike kar nekaj na pol uspelih ali neuspelih fotografij.

Sam se z analognimi fotografijami naše družinice učim videti vrednost tudi v fotografijah, ki niso tehnično čisto popolne. Včasih lahko fotografija na kateri je nespretni fotograf s prstom pokril četrtino objektiva pokaže veliko več čustev kot tehnično čisto popolna fotografija. Tudi pri poročnem fotografiranju zna biti enako ali vsaj podobno. Že nekajkrat se je zgodilo, da sem zvečer na zabavi naredil fotografijo, ki se je meni kot fotografu zdela le povprečna dokumentarna fotografija. Ko pa sem jo pokazal paru ali pa, ko jo par pokazal svojem pa so bili navdušeni nad njo. Včasih zato, ker sem ravno ujel trenutek, ko sta se ujeli dve osebi, ki sta si večino časa v laseh. Ali pa sem fotografiral otroke in sem ujel kakšen trenutek, ki je enostavno navdušil vsakega gledalca.

Kakorkoli sem že prišel do tega vem, da je proces ustvarjanja družinskega albuma z analognim fotoaparatom velik del tega, da sem postal veliko bolj pozoren na vsak detajl, ki se zgodi okoli mene.